- sòčlôvek
- -éka m ed. in dv. (ȍ-ó ȍ-ẹ́) človek v razmerju do drugega človeka: pomagati sočloveku v stiski; vzgajati pravilen odnos do sočloveka; prim. soljudje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
sòljudjé — ljudí m mn., daj. sòljudém, tož. sòljudí, mest. sòljudéh, or. sòljudmí (ȍ ẹ̑) ljudje v razmerju do posamezne osebe: prizadevati krivice soljudem; odnos do soljudi / knjiž. zanima ga, kaj se dogaja med soljudmi med ljudmi; prim. sočlovek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sòzemlján — in sòzemljàn ána m (ȍ ȃ; ȍ ȁ ȍ á) ekspr. sočlovek: čeprav ni bil izobražen, je znal dobro presoditi vsakega sozemljana … Slovar slovenskega knjižnega jezika