- sòbórec
- -rca m (ȍ-ọ̑) kdor je skupaj s kom borec za kaj: spodbujati soborce / tovarištvo med soborci borci / biti politični soborec koga
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
sòbojévnik — a m (ȍ ẹ̑) soborec: spomnili so se padlega junaka in njegovih sobojevnikov / pesnik in njegovi sobojevniki za svobodo ustvarjanja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sòbojévništvo — a s (ȍ ẹ̑) dejstvo, da je kdo soborec za kaj: zavedati se sobojevništva s kom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sòbórka — e ž (ȍ ọ̑) ženska oblika od soborec: med okupacijo je bila soborka svojega moža; odnos borcev do sobork … Slovar slovenskega knjižnega jezika