- smrčávec
- -vca m (ȃ) ekspr. kdor smrči: zaradi dveh smrčavcev nihče v sobi ni mogel spati
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
smrčávka — e ž (ȃ) ženska oblika od smrčavec … Slovar slovenskega knjižnega jezika