- smejánje
- -a s (ȃ) glagolnik od smejati se: ni ji bilo do smejanja / slišati je bilo glasno smejanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
smejálen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na smejanje: v kotu ustnic so se ji nabirale smejalne gubice / smejalne mišice ∙ poljud. smejalni plin plin, ki se uporablja kot narkotik, strok. dušikov oksid … Slovar slovenskega knjižnega jezika