Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
četrtínka — e ž (ȋ) del na štiri enake dele razdeljene merske enote, navadno kot samostojna mera: naročiti četrtinko vina / iti na četrtinko četrt litra / na mizi stoji prazna četrtinka; star. ura bije vsako četrtinko vsako četrt; četrtinka papirja četrt… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
alikvóten — tudi alikvôten tna o prid. (ọ̑; ó) knjiž. ki deli celoto brez ostanka: četrtina je alikvotni del celote / alikvotni delež dediščine ◊ muz. alikvotni toni toni, sozveneči z osnovnim tonom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
četŕti — a o štev. (ŕ) ki v zapovrstju ustreza številu štiri: četrti dan v tednu; bil je četrti na cilju; četrtega (4.) julija; Karel IV.; četrta vrsta v parterju; četrto nadstropje; v četrtem stoletju / četrti del jabolka četrtina ● četrti stan v 19.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
četŕttón — a m (ȓ ọ̑) muz. četrtina celega tona: komponiranje v četrttonih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kvadránt — a m (ā) geom. četrtina kroga: narisati kvadrant ◊ astr. priprava za merjenje višine; voj. priprava pri topu za merjenje naklonskega kota … Slovar slovenskega knjižnega jezika
léto — 1 a s (ẹ) 1. čas dvanajstih mesecev, ki se začne 1. januarja in traja do 31. decembra: leto ima 365 dni; lansko, letošnje, preteklo, prihodnje leto; prva četrtina leta; na koncu, ob koncu, v začetku leta / koledarsko leto od 1. januarja do 31.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odpádati — am nedov. (ā ȃ) zaradi popuščenih vezi, stika prenehavati biti na prvotnem, navadnem mestu: listi rumenijo in odpadajo; omet odpada v kosih; črvivo sadje samo odpada ● zastar. ta gora strmo odpada proti severu pada; publ. kar četrtina vojnih… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odpásti — pádem dov., stil. odpàl odpála (á ā) 1. zaradi popuščenih vezi, stika prenehati biti na prvotnem, navadnem mestu: roža se suši, listi so že odpadli; omet je na več mestih odpadel; zreli sadeži sami odpadejo; avtomobilu je odpadel blatnik; ekspr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pripásti — pádem dov., stil. pripàl pripála (á ā) 1. postati last koga: četrtina dediščine je pripadla njemu / po tej pogodbi je to ozemlje pripadlo Jugoslaviji bilo priključeno k njej 2. publ. biti dodeljen, dan: pripadla mu je naloga, da stvar razišče… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stolétje — a s (ẹ̑) doba, ki traja sto let: to se zgodi samo nekajkrat v stoletju; pred štirimi stoletji; minila je že četrtina stoletja / osemnajsto [18.] stoletje od 1700 do 1800 / roman se dogaja v 19. stoletju / v stoletjih je barva fresk potemnela v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
