- slepljív
- -a -o prid. (ȋ í) ki slepi, zaslepljuje: slepljiva luč / slepljiv videz sreče slepljívo prisl.: lažnivo in slepljivo govoriti; slepljivo bele stene
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
slepív — a o prid. (ȋ í) redko slepilen, slepljiv: slepiva svetloba / ni si delal slepivih sklepov … Slovar slovenskega knjižnega jezika