- slavohlépen
- -pna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki hlepi po slavi: slavohlepen človek; je zelo slavohlepna
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
slavohlépnež — a m (ẹ̑) ekspr. slavohlepen človek: bil je lažnivec in slavohlepnež … Slovar slovenskega knjižnega jezika