- slávljenec
- -nca m (ā) kdor slavi, praznuje: nazdraviti slavljencu; predsednik društva je spregovoril o slavljencu
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
poizvédeti — vém tudi pozvédeti vém dov. (ẹ) 1. z večkratnim vpraševanjem ugotoviti, odkriti: poizvedela bosta, kaj si slavljenec želi; poizvedeti moraš, kam je izginil 2. star. izvedeti: pazi, da on tega ne bo poizvedel … Slovar slovenskega knjižnega jezika
slávljenčev — a o (ā) pridevnik od slavljenec: slavljenčev življenjepis; slavljenčeva zahvala za čestitke; govornik je poudaril slavljenčeve zasluge … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zdàjci — prisl. (ȁ) ekspr. 1. zdaj, tedaj: zdajci nekdo narahlo potrka na okno; zdajci se ji obraz razvedri; zdajci stopi slavljenec na oder / zdajci se je ulil dež / se bova učila? Kar zdajci, če si za to / zdajci je bila vsa njena pozornost usmerjena… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zdravíca — e ž (í) slovesne besede, izrečene ob nazdravljanju: izreči zdravico; slavljenec je odgovoril na zdravico / (na)piti zdravico // pesem, ki se poje ob nazdravljanju: svati so ženinu in nevesti zapeli zdravico … Slovar slovenskega knjižnega jezika