- slavílec
- -lca [lc in u̯c] m (ȋ) kdor koga slavi: slavilci znamenitega pesnika / slavilec narave
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
slavítelj — a m (ȋ) star. slavilec: slavitelji so mu postavili spomenik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trubadúr — ja m (ū) 1. v južni Franciji, od 12. do 14. stoletja pesnik in pevec ljubezenskih pesmi, ki nastopa po plemiških dvorcih: pesmi trubadurjev / provansalski trubadurji 2. ekspr. dvorljivec, slavilec: mladi pesnik je trubadur tega dekleta / trubadur … Slovar slovenskega knjižnega jezika