slávček

slávček
-čka m (á) nav. ekspr. slavec: slavček drobi; poje kot slavček ● ekspr. šola se imenuje po goriškem slavčku po pesniku Simonu Gregorčiču

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • péti — pôjem nedov., pój pójte tudi pôj pôjte; pél (ẹ ó) 1. oblikovati tone, melodije z govorilnimi organi: dolgo v noč sta še pela; zibala je otroka in mu pela; glasno, veselo, žalostno peti; poje kot slavček zelo lepo / peti od sreče, veselja; peti… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • Anton Foerster — (* 20. Dezember 1837 in Osenice; † 17. April 1926 in Novo mesto) war ein jugoslawischer Komponist. Der Bruder von Josef Foerster wirkte von 1868 bis 1909 als Domkapellmeister in Ljublj …   Deutsch Wikipedia

  • filoméla — e ž (ẹ̑) zastar. slavec, slavček …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gostoléti — ím nedov. (ẹ í) 1. knjiž. žvrgoleti, peti: ptiči so gostoleli v jutranji tišini / znal je gostoleti kakor slavček, žvižgati kakor kos 2. ekspr. živahno, lahkotno govoriti, pripovedovati: otroci gostolijo pred hišo / kar naprej je gostolela o… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • oddrobíti — ím dov., oddróbil (ȋ í) 1. z drobljenjem odstraniti: oddrobiti pečat; kamenček se je oddrobil od zidu // redko rahlo odlomiti, odtrgati: oddrobiti kos kruha 2. oditi s kratkimi, hitrimi koraki: zavrtela se je na peti in oddrobila na vrt 3.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • oméjek — jka m (ẹ̑) knjiž. nezoran, travnat del med njivami; meja: kositi na omejku; po omejkih se je zaraslo grmovje / v omejku je pel slavček // travnat del med cesto in njivo, vrtom: živina se pase po omejku ob cestnem jarku …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • prepévati — am nedov. (ẹ) 1. večkrat, dalj časa peti: fantje so zvečer dolgo prepevali; glasno, veselo prepevati; žvižgati in prepevati; prepeva kot slavček zelo lepo / dekle ves dan prepeva od sreče; prepevati si za razvedrilo // preh. večkrat, dalj časa… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zažgoléti — ím dov. (ẹ í) 1. oglasiti se s prijetnimi, visokimi glasovi, spreminjajoč višino: na veji je zažgolel slavček ∙ ekspr. deklice so zažgolele pesem s prijetnimi, visokimi glasovi zapele 2. ekspr. s prijetnim, visokim glasom živahno, lahkotno reči …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”