- slabovíden
- -dna -o prid. (í ȋ) ki slabo vidi: slaboviden otrok; nosi očala, ker je slaboviden / slabovidno oko
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
slabovíden
Look at other dictionaries:
slàb — slába o tudi ó prid., slábši (ȁ á) 1. ki ima negativne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: slab človek; v slabi družbi je začel popivati / imajo slabe namene; daje jim slab zgled; ima mnogo slabih lastnosti; ekspr. biti na slabi poti // ki ima … Slovar slovenskega knjižnega jezika
slabovídnež — a m (ȋ) ekspr. slaboviden človek: slabovidnež si je nataknil očala, da bi prebral napis … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zanìč — prid. neskl. (ȉ) 1. nav. ekspr. zelo slab: a) zanič cesta; te cigarete so zanič; vino je zanič / gledati zanič film / zanič hrana brez okusa; zanič vreme deževno, mrzlo; ta zdravila so zanič zelo neučinkovita b) zanič obrtnik / imeti zanič oči… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
