- slabonaméren
- -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki ima slabe, nepoštene namene: spoznali so ga za slabonamernega in zavistnega človeka / slabonamerna kritika
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
slabo... — prvi del zloženk nanašajoč se na slab: slabokrven, slabonameren, slabosrčen, slaboumnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika