- skrunítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od skruniti: skrunitev cerkve; skrunitev trupel padlih / skrunitev časti / skrunitev spomina na pokojnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
skrúmba — e ž (ȗ) knjiž. skrunitev: skrumba spomenika / skrumba časti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skrún — a m (ȗ) zastar. skrunitev: maščevati se za skrun in ponižanje a o prid. (ȗ ū) star. 1. skrunilen: skruna kvanta; skruno ravnanje 2. ogaben, gnusen: skruni madeži; skruna gosenica / skrun umor ● star. skruna ljubezen krvoskrunska … Slovar slovenskega knjižnega jezika