- skrunílen
- -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na skrunjenje: skrunilno dejanje / skrunilno orodje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
skrún — a m (ȗ) zastar. skrunitev: maščevati se za skrun in ponižanje a o prid. (ȗ ū) star. 1. skrunilen: skruna kvanta; skruno ravnanje 2. ogaben, gnusen: skruni madeži; skruna gosenica / skrun umor ● star. skruna ljubezen krvoskrunska … Slovar slovenskega knjižnega jezika