- škrpèt
- -êta in škrpét -a m (ȅ é; ẹ̑) nav. mn., nižje pog. obrabljen, ponošen čevelj: potepuh v škrpetih in ponošenem klobuku // čevelj sploh: obul je pošvedrane škrpete; popraviti stare škrpete
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
škrpêta — e ž (ȇ) nav. mn., nižje pog. obrabljen, ponošen čevelj: teh škrpet ne bom več nosil … Slovar slovenskega knjižnega jezika