- škropotáti
- -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) dajati kratke, nizke, nezveneče glasove: zunaj dež rahlo škropota / dežne kaplje škropotajo po strehi škropotajoč udarjajo škropotajóč -a -e: škropotajoč dež
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
škropòt — ôta m (ȍ ó) glagolnik od škropotati: škropot dežja; slišati je bilo zamolkel škropot padajočega kamenja … Slovar slovenskega knjižnega jezika