- škropílnik
- -a [tudi u̯n] m (ȋ) 1. stroj za škropljenje rastlin: škropiti s škropilnikom 2. nar. kropilni kamen: stopiti k škropilniku // kropilnica: v rokah je držal škropilnik s kropilom
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
sámovózen — in sámovôzen zna o prid. (ȃ ọ̄; ȃ ó) teh. ki se v nasprotju z napravami svoje vrste premika na lastni pogon; samohoden: samovozni škropilnik; samovozna nakladalna naprava … Slovar slovenskega knjižnega jezika
škropílen — lna o prid. (ȋ) nanašajoč se na škropljenje: škropilno sredstvo / škropilni avtomobil; škropilni stroj škropilnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika