- škŕbav
- -a -o prid. (ŕ) ki je brez zoba, zob: škrbav starec / škrbavi zobje poškodovani, okrušeni
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
škŕbav
Look at other dictionaries:
škrbav — škȑbav prid. <odr. ī> DEFINICIJA 1. oštećen, krnj (o zubu) 2. koji ima okrnjene ili prorijeđene zube, koji je bez zuba ili bez kojeg zuba (o čovjeku i životinji); krezav, krezub ETIMOLOGIJA vidi škrba … Hrvatski jezični portal
škr̀bavōst — ž stanje onoga koji je škrbav … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
škŕbo — m 〈G ē〉 pejor. onaj koji je škrbav; škrbavac … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
škrbavost — škr̀bavōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA stanje onoga koji je škrbav ETIMOLOGIJA vidi škrba … Hrvatski jezični portal
škrbo — škŕbo m <G ē> DEFINICIJA pejor. onaj koji je škrbav; škrbavac ETIMOLOGIJA vidi škrba … Hrvatski jezični portal
škŕba — e ž (ŕ) 1. škrbina: izpuliti škrbo / jezik mu je uhajal v škrbo 2. slabš. škrbav človek, zlasti ženska: take škrbe še pogledam ne / kot psovka molči, škrba škrbasta … Slovar slovenskega knjižnega jezika
škŕbavec — vca m (ŕ) ekspr. škrbav človek: če si ne boš popravljal zob, boš škrbavec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
škŕbec — bca m (ȓ) ekspr. škrbav človek: dokler mi ne naredijo novega zoba, bom škrbec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
