- skončávati
- -am nedov. (ȃ) star. končevati: skončavati svoje delo / skončavati šolo / poletje se skončava / pot se skončava pod hribom
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
skončávati
Look at other dictionaries:
skončávati — (∅) nesvrš. 〈prez. skònčāvām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}skončati{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
skončavati — skončávati (Ø) nesvrš. <prez. skònčāvām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA v. skončati ETIMOLOGIJA vidi skončati … Hrvatski jezični portal
rezultirati — rezultírati (čime) dv. <prez. rezùltīrām, pril. sad. ajūći, pril. pr. āvši, gl. im. ānje> DEFINICIJA 1. dati/davati kao rezultat, imati za posljedicu, biti/bivati posljedica čega; proizići [nesporazum će rezultirati sukobima] 2.… … Hrvatski jezični portal
