- skóbljič
- -a m (ọ̑) orodje za glajenje, obdelovanje lesa: zgladiti desko s skobljičem; rezilo skobljiča / ročni, strojni skobljič ♦ les. podplat skobljiča
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
skóbljič
Look at other dictionaries:
brázdar — ja m (ȃ) les. skobljič za ročno vrezovanje brazd v les … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvóréznik — a m (ọ̑ ẹ̑) les. skobljič z dvojnim rezilom za gladko in natančno skobljanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kosmáč — a m (á) 1. trajno zimsko jabolko s hrapavo lupino, navadno rjavkaste barve: za zimo se je preskrbel z bobovci in kosmači / na vrtu ima kosmače ♦ agr. boskopski kosmač zimsko jabolko s hrapavo lupino rjaste barve 2. kosmata žival, navadno medved;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ládjičar — ja m (ā) les. skobljič z vbočenim ali izbočenim spodnjim delom za skobljanje krivin v lesu: ladjičar in brazdar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
líčnik — 1 a m (ȋ) les. skobljič za končno izgladitev ploskve: ličnik in kosmač 2 a m (ȋ) anat. vsak od štirih zob med podočnikom in prvim kočnikom v eni čeljusti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pálčnik — a [u̯č] m (ȃ) 1. nav. mn. rokavica z enim prstom: na rokah je imel palčnike; natakniti, sneti palčnike; usnjeni, volneni palčniki 2. tanka gumijasta prevleka za palec: čez obvezo na palcu so mu dali palčnik 3. nar. zgornji, krajši rogelj senenih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rázkar — ja m (ā) les. skobljič z nazobčanim rezilom za čiščenje lesa pred furniranjem: brazdar in razkar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skóbelj — blja m (ọ̄) knjiž. oblič, skobljič: sekira, žaga in skobelj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spahálnik — a [tudi u̯n] m (ȃ) les. dolg skobljič za poravnavanje večjih ploskev in za spahovanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
straníčar — ja m (ȋ) les. skobljič s spodnjim delom v obliki črke T za končno oblikovanje ploskev, ki se stikajo v kotu: uporabljati straničar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
