- skóbljanje
- -a s (ọ̑) 1. glagolnik od skobljati: skobljanje lesa; stroj za skobljanje 2. skobljanci: orodje je bilo pokrito s skobljanjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
debelínski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na debelino: debelinski prirastek lesa; debelinska rast rast v debelino ♦ gozd. debelinski razred drevja; debelinsko šestilo šestilo za merjenje premera debel; les. debelinski skobeljnik stroj za skobljanje lesa na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvóréznik — a m (ọ̑ ẹ̑) les. skobljič z dvojnim rezilom za gladko in natančno skobljanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kosmáč — a m (á) 1. trajno zimsko jabolko s hrapavo lupino, navadno rjavkaste barve: za zimo se je preskrbel z bobovci in kosmači / na vrtu ima kosmače ♦ agr. boskopski kosmač zimsko jabolko s hrapavo lupino rjaste barve 2. kosmata žival, navadno medved;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ládjičar — ja m (ā) les. skobljič z vbočenim ali izbočenim spodnjim delom za skobljanje krivin v lesu: ladjičar in brazdar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skóbeljnik — a [bǝl] m (ọ̑) 1. miza, v katero se pritrdi predmet, ki se skoblja: vpeti kos lesa v skobeljnik; skobljati deske na skobeljniku 2. les. stroj za skobljanje lesa: delati s skobeljnikom / debelinski, poravnalni, štiristranski skobeljnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
štíristránski — a o prid. (ȋ á) nanašajoč se na štiri strani: štiristransko nadzorstvo nad volitvami ♦ les. štiristranski skobeljnik skobeljnik za skobljanje s štirih strani hkrati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
venčnják — a m (ā) les. skobljič z rezilom čez vso širino podplata za skobljanje ploskev, ki se stikajo v kotu … Slovar slovenskega knjižnega jezika