- sklopítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od sklopiti: sklopitev cevi, delov
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
sklopítev
Look at other dictionaries:
sklópen — pna o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sklop ali sklopitev: sklopni deli / sklopna vez // obrt., navadno v zvezi z miza, postelja, sedež ki se da zložiti, tako da se dvigne, zavrti okoli vodoravnih tečajev: sklopni sedeži; sklopna postelja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
