podhúliti se — im se dov. (ú ū) knjiž., redko pritajiti se, sključiti se: stopil je za kamenje in se tam podhulil podhúljen a o 1. deležnik od podhuliti se: podhuljena drža 2. ekspr. neodkrit, neiskren: podhuljen smeh … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pohúliti se — im se dov. (ú ū) knjiž. pritajiti se, sključiti se: ko zasliši korake, se pohuli za skalo / da ne bi izgubil službe, se je pohulil potuhnil, potajil pohúljen a o 1. deležnik od pohuliti se: pohuljena hoja 2. ekspr. neodkrit, neiskren: pohuljen… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pošíniti — em dov. (í ȋ) ekspr. izmisliti si, domisliti se: pošinil je nov izgovor; zmeraj kakšno pošine // pog., navadno v zvezi z ga, jo dobro povedati, narediti: to ga je pošinil; on jo je pa pošinil ● ekspr. kmalu so ga pošinili spoznali, kakšen je v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
potúliti se — im se dov. (ú ū) ekspr. pritajiti se, sključiti se: pes se je potulil / potulil se je za zaveso in poslušal pogovor; pren. misli so se potulile ∙ ekspr. potuliti se iz dvorane neopazno, skrivaj oditi // postati neodkrit, neiskren: otrok se je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prihúliti se — im se dov. (ú ū) pritajiti se, sključiti se: prihulila se je k tlom in napeto poslušala / prihulil se je v gostem robidovju // pritajeno, sključeno priti: lisica se je prihulila do kokošnjaka / pozno ponoči sva se prihulila na most prihúliti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
shúliti se — im se dov. (ú ū) knjiž. pritajiti se, sključiti se: shulil se je za kup peska / ko je pogladil žival, se je še bolj shulila shúljen a o: shuljena starka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stúliti se — im se dov. (ú ū) ekspr. zviti se, sključiti se: od strahu se je stulil / stuliti se v dve gubé / ovenelo listje se je stulilo stúliti knjiž., redko zviti: stulil je list papirja in naredil cev stúljen a o: stuljeni kostanjevi listi; stuljena… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zgúziti se — im se dov. (ū ȗ) nar. sključiti se, zgrbiti se: zguzil se je in čakal / zguziti se v dve gubé / od začudenja se je zguzila na klop se je sesedla zgúžen a o: zguženi so se pretihotapili do hiše; zravnal je zguženo hrbtenico … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zgúzniti — em dov. (ú ȗ) nizko umreti: to bom naredil, pa če zguznem zgúzniti se nar. sključiti se, zgrbiti se: sedeč za mizo, se je zguznil in zadremal … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zlomíti — zlómim dov. (ȋ ọ) 1. s silo, pritiskom narediti iz česa trdega nepravilne dele: dračje so zlomili in naredili butare; zlomiti palico / zlomiti na drobne kose // poškodovati kaj tako, da se na enem ali več mestih prelomi: zlomiti držalo,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
