- sklepetati
- gl. izklepetati
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
šklepetáti — ám tudi éčem nedov. (á ȃ, ẹ) dajati kratke, odsekane glasove ob udarjanju enega dela ob drugega a) zaradi slabega prileganja, slabe pritrjenosti: okna, vrata šklepetajo ob vsakem stresljaju; grmelo je, da so šipe šklepetale / po cesti so… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izklepetáti — ám in éčem in sklepetáti ám in éčem dov. (á ȃ, ẹ) ekspr. nepremišljeno reči, povedati: ne zna molčati, vse izklepeta; kak sošolec je moral o tem kaj izklepetati izklepetáti se in sklepetáti se povedati vse, kar človeka vznemirja, zanima: pusti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
klepetáti — ám in éčem nedov. (á ȃ, ẹ) 1. nav. ekspr. živahno, sproščeno se pogovarjati o nepomembnih stvareh: spet klepeta pred hišo; klepetajo že celo uro / z njo rada klepetam se pogovarjam // govoriti, pripovedovati: ne ve, kaj klepeta / klepeta… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pošklepetávati — am nedov. (ȃ) v presledkih šklepetati: zobje so mu pošklepetavali od mraza … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šklebetáti — ám tudi éčem nedov. (á ȃ, ẹ) redko šklepetati: šklebetati od mraza … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šklefetáti — ám tudi éčem nedov. (á ȃ, ẹ) nar. šklepetati: na starem vlaku je vse šklefetalo / zobje so mu šklefetali od mraza šklefetáje: šklefetaje peljati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šklepetánje — a s (ȃ) glagolnik od šklepetati: šklepetanje oken ob potresu / slišati je bilo šklepetanje zob / šklepetanje pisalnega stroja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šklopotáti — ám tudi óčem nedov. (á ȃ, ọ) ekspr. 1. dajati odsekane, navadno enakomerne glasove zaradi udarcev, delovanja: pisalni stroji so spet šklopotali / ob potoku šklopota mlin klopota // šklopotajoč premikati se: tramvaji so šklopotali po ulicah /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
škrebetáti — ám tudi éčem nedov. (á ȃ, ẹ) nar. 1. cvrčati: kobilice, ptice škrebetajo 2. šklepetati: mladiči so škrebetali s kljuni / šipe škrebetajo / po vasi so škrebetale stiskalnice rožljale, ropotale 3. škrabljati: zunaj je prijetno škrebetal dež … Slovar slovenskega knjižnega jezika
škrepetáti — ám tudi éčem nedov. (á ȃ, ẹ) redko šklepetati: zobje mu škrepetajo od mraza / zaloputnil je z vrati, da je ključavnica še nekaj časa škrepetala … Slovar slovenskega knjižnega jezika