Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
želódov — a o prid. (ọ) nanašajoč se na želod: želodova oblika / poljud. želodova kapica želodova skledica; želodova kava kava iz žganega zdrobljenega želoda; želodova moka drobno zdrobljen, zmlet želod ♦ bot. želodova skledica ovoj, ki deloma obdaja… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bakelít — a m (ȋ) umetna snov iz fenolne smole in lesne moke: skledica iz bakelita … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oškŕbati — am tudi ljem dov. (ŕ r̄) oškrbiti: oškrbati posodo; skledica se je pri padcu oškrbala oškŕban a o: oškrban lonček … Slovar slovenskega knjižnega jezika
premáhniti — em, in premahníti in premáhniti em dov. (á ȃ; ȋ á ȃ) zastar. nagniti se: skledica na tehtnici je premahnila / poletje je premahnilo v jesen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skléčka — e ž (ẹ) pog. skledica: sklečka kaše / sklečka za kompot … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sklédčka — e ž (ẹ) pog. skledica: skledčka je polna … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sklédičast — a o prid. (ẹ) podoben skledici: skledičasta vdolbina ♦ bot. skledičasti ovoj ovoj, ki deloma obdaja plod; skledica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sklédička — e ž (ẹ) knjiž., redko skledica: razbita skledička … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sklédka — e ž (ẹ) otr. skledica: ne razbij te lepe skledke … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sklépen — pna o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na sklep: sklepne kosti; sklepno tkivo / sklepni revmatizem 2. raba narašča končen, zaključen: sklepni verzi soneta / sklepni pogovori med delegacijama; sklepna prireditev, slovesnost / sklepni govor ◊ anat.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
