- skladíščnik
- -a m (ȋ) delavec v skladišču: skladiščnik je izdal, prevzel blago; skladiščnik naklada, nosi zaboje / glavni skladiščnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
skladíščnik
Look at other dictionaries:
skladíščnica — e ž (ȋ) ženska oblika od skladiščnik: skladiščnik in skladiščnica ♦ jur. listina, s katero se potrjuje sprejem blaga v skladišče … Slovar slovenskega knjižnega jezika
délati — am nedov. (ẹ ẹ̑) 1. zavestno uporabljati telesno ali duševno energijo za pridobivanje dobrin: delati in počivati; dela od jutra do večera; vse življenje je delal; cel dan je delal na polju, pri stroju, v pisarni; delati fizično, umsko; pridno,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
magazinêr — tudi magacinêr ja m (ȇ) redko skladiščnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odprávnik — a m (ȃ) 1. uslužbenec, ki opravlja delo v ekspeditu: skladiščnik in odpravnik 2. polit., v zvezi odpravnik poslov diplomatski predstavnik kake države v tuji državi, za stopnjo nižji od poslanika: vlada ne bo poslala tja poslanika, ampak le… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pŕvoobtóžen — a o prid. (ȓ ọ) publ. ki je prvi naveden v obtožbi, obtožnici: prvoobtoženi skladiščnik je bil oproščen; sam.: zagovor prvoobtoženega … Slovar slovenskega knjižnega jezika
