- škáfov
- -a -o prid. (á) nanašajoč se na škaf: škafovo dno / delati škafove doge
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
škàf — škáfa m (ȁ á) 1. manjša, nizka, navadno lesena posoda z dvema ušesoma: škaf se je razsušil; stresti, zliti kaj iz škafa; nositi vodo v škafu / škaf za pomije // s prilastkom količina kake tekočine, snovi, ustrezna taki posodi: nekaj škafov vode… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
škáfar — ja m (ȃ) izdelovalec škafov, kadi, čebrov: škafarji in sodarji … Slovar slovenskega knjižnega jezika