- skaditi
- ipd. gl. izkaditi ipd.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izkadíti — ím dov., izkádil; izkajèn (ȋ í) 1. z dimom spraviti iz česa: izkaditi čebele iz panja; pren., ekspr. te bodo že izkadili iz tvoje luknje ♦ lov. jazbeca izkaditi 2. redko z dimom razkužiti: sobo so prezračili in izkadili ím tudi skadíti ím dov.,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika