sitnost — sȉtnōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA 1. stanje onoga što je sitno; sitnoća 2. pren. pejor. osobina onoga koji je sitan ETIMOLOGIJA vidi sitan … Hrvatski jezični portal
sitnòća — ž 〈G mn sitnóćā〉, {{c=1}}v. {{ref}}sitnost{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
sitnoća — sitnòća ž <G mn sitnóćā> DEFINICIJA v. sitnost ETIMOLOGIJA vidi sitan … Hrvatski jezični portal
dikat — dìkāt m <G dikáta> DEFINICIJA reg. 1. mar, marljivost, pomnja, pažnja, pozornost 2. zauzimanje, nastojanje (oko čega) ETIMOLOGIJA tur. dikkat ← arap. diqqa: sitnost, tankost … Hrvatski jezični portal
církus — a m (ȋ) 1. potujoče zabavišče z akrobati, šaljivci in dresiranimi živalmi: v mesto je prišel slaven cirkus; direktor cirkusa // prostor z napravami za cirkuške predstave, navadno pod šotorom: iti v cirkus / na travniku postavljajo cirkus //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jezljívost — i ž (í) lastnost jezljivega človeka: skušal je premagovati svojo jezljivost; težko prenaša njegovo sitnost in jezljivost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kverulántstvo — a s (ā) knjiž. prepirljivost, sitnost: pripisovali so mu kverulantstvo in cinizem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ohódek — dka m (ọ̑) star. neprijeten opravek, sitnost: vse to mu je prizadelo mnogo ohodkov / z njim noče imeti ohodka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
otrésati — am nedov. (ẹ) 1. s tresenjem odstranjevati s česa: otresati prah s čevljev; otresati sadje z drevja; z vej se je otresal sneg / otresati pepel s cigare / otresati klobuk, plašč; otresati s snegom pokrite veje 2. nav. ekspr. delati hitre,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
preglávica — e ž (ȃ) nav. mn., nav. ekspr. kar mora kdo narediti, pretrpeti zaradi neugodnih okoliščin, negativnih lastnosti česa: napadi na postojanke so delali, povzročali okupatorju preglavice; ločitev ni brez preglavic; nakopati komu veliko preglavic ∙… … Slovar slovenskega knjižnega jezika