Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
gládež — 1 a m (ȃ) ekspr. stradanje: siromak, obsojen na večni gladež 2 a m (ȃ) priprava za glajenje površine; gladilnik: leseni gladež ◊ etn. gladež, bunkež, pumpež igra, pri kateri položijo igralci roke na mizo, eden izmed njih pa s pestjo drsa po… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
némanič — a m (ẹ̑) ekspr. revež, siromak: takrat je bil še nemanič; imeti koga za nemaniča; ni dovolil, da bi se poročila s tem nemaničem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nímanič — a m (ȋ) knjiž. revež, siromak: takrat je bil še nimanič … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ostáti — ostánem dov. (á ȃ) 1. ne prenehati biti, se nahajati na določenem prostoru, v določenem kraju: vsi so odšli, le on je ostal; ostati na deželi, v mestu / slike so ostale na steni; v steklenici je ostala samo gošča / listje ne bo dolgo ostalo na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pávper — ja m (á) knjiž., redko revež, siromak: dajati pavperjem miloščino … Slovar slovenskega knjižnega jezika
siromáček — čka m (á) ekspr. manjšalnica od siromak: bil je siromaček / kot nagovor vem, da te boli, siromaček … Slovar slovenskega knjižnega jezika
siromákov — a o (á) pridevnik od siromak: siromakovo trpljenje ∙ marčev sneg je siromakov gnoj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sirótnik — a m (ọ̑) star. siromak: sirotnik ni imel doma / gorje njemu, sirotniku … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stradáč — a m (á) ekspr. 1. kdor strada: stradači v taborišču 2. revež, siromak: to so sami stradači in uboge pare … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stradálec — lca [u̯c] m (ȃ) ekspr. 1. kdor strada: stradalci v taborišču 2. revež, siromak: to so ubogi stradalci … Slovar slovenskega knjižnega jezika
