sínj — a m (ȋ) knjiž., redko sinjina: sinj neba / sinj njenih ustnic pomodrelost í ž (ȋ) knjiž., redko sinjina: bleda sinj neba … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mrkôba — e ž (ó) knjiž. mračnost, mrkost: sinjina obleke sredi sive mrkobe / mrkoba obraza … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nadobláčen — čna o prid. (ȃ) ki je, se nahaja nad oblaki: nadoblačna sinjina, svetloba; pren., ekspr. živi v nadoblačnih višavah … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nében — bna o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na nebo 5: nebni del ustne votline ♦ anat. nebni obok sluznična guba med mehkim nebom in korenom jezika; nebna kost parna kost trdega neba; lingv. nebni glas nebnik; nebni izgovor izgovor z jezikom ob trdem nebu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nebésen — sna o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na nebo 1: nebesna sinjina; nebesno prostranstvo / sonce, planeti in druga nebesna telesa / nebesni obok / glavne nebesne strani ♦ astr. nebesni ekvator umišljen krog, ki deli nebesno kroglo na severno in južno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vsemírski — a o prid. (ȋ) knjiž. vesoljski: del vsemirskega prostora; vsemirske gmote; vsemirske sile / vsemirske raziskave / vsemirski polet / vsemirska sinjina nebesna … Slovar slovenskega knjižnega jezika