- cepljív
- -a -o prid. (ȋ í) 1. ki se da cepiti, klati: cepljiv les / cepljive niti 2. fiz. v katerem se lahko doseže cepitev: cepljiv plutonij, uran
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
cepljív
Look at other dictionaries:
cépek — pka m (ẹ̑) redko enoletni poganjek, s katerim se cepi; cepič pka o prid. (ẹ) ki se da cepiti, klati; cepljiv: cepek les … Slovar slovenskega knjižnega jezika
