- silícijev
- -a -o prid. (í) nanašajoč se na silicij: silicijeve spojine / silicijev dioksid; silicijev karbid; silicijeva kislina ♦ metal. silicijevo jeklo jeklo z dodatkom silicija
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
silícijev
Look at other dictionaries:
òksīd — m 〈G oksída〉 kem. spoj kisika i nekog drugoga elementa [kalcijev ∼; silicijev ∼] ✧ {{001f}}fr … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
silikat — silìkāt m <G silikáta> DEFINICIJA kem. sol kremene kiseline ETIMOLOGIJA nlat. silica: silicijev dioksid + at … Hrvatski jezični portal
oksidi — oksídi m mn <N òksīd, G oksída> DEFINICIJA kem. spojevi kisika i nekog drugoga elementa (npr. kalcijev o. CaO, silicijev o. SiO2 i dr.) ETIMOLOGIJA fr. oxyde ≃ oksi + v. {{(ac)id>> … Hrvatski jezični portal
karborund — karbòrund m DEFINICIJA silicijev karbid, tvrda tamnosiva tvar, služi za rezanje i brušenje kamena te kao vatrostalni materijal ETIMOLOGIJA njem. Karborund ← v. karbon + Korund: dragi kamen … Hrvatski jezični portal
díoksíd — a m (ȋ ȋ) kem. spojina enega atoma elementa z dvema atomoma kisika: dušikov, ogljikov, silicijev, žveplov dioksid … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kristál — a m (ȃ) 1. min. telo s pravilno notranjo zgradbo in ravnimi mejnimi ploskvami: kremenov, silicijev kristal; ledeni kristal; kristali različnih kamnin, rudnin; rast in oblika kristalov / brezbarvni kristali / naravni, umetni kristali // ekspr., s … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tranzístor — tudi transístor ja m (ȋ) 1. elektr. polprevodniška priprava za ojačevanje z najmanj tremi priključki: zamenjati tranzistorje; tranzistorji naprave, ojačevalnika; emitor in kolektor tranzistorja / germanijev, silicijev tranzistor; nizkofrekvenčni … Slovar slovenskega knjižnega jezika
