Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
bôdec — in bódec dca m (ō; ọ̑) star. 1. šilast izrastek pri živalih ali rastlinah; bodica: ježevi bodci 2. zbadanje, bodenje: bodec v prsih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bodíca — e ž (í) šilast izrastek pri živalih ali rastlinah: ježeve, kaktusove bodice / nataknil se je na bodico pri bodeči žici // knjiž. pikra, zbadljiva beseda ali misel: bala se je, da ne bi sprožil še hujših bodic; v njegovi besedi je začutil bodico;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kóničen — čna o prid. (ọ) teh. stožčast, šilast: konična oblika kladiva / konični ležaj kotalni ležaj, pri katerem imajo kotalke obliko prisekanih stožcev; konični zatič … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obrádek — dka m (ȃ) knjiž. spodnji del obraza; brada: zavezati ruto pod obradkom; koščen, okrogel, šilast obradek; jamica na obradku ◊ antr. naprej štrleči del spodnje čeljusti pri človeku … Slovar slovenskega knjižnega jezika
óstnat — a o prid. (ọ̑) star. koničast, šilast: kazal je svoja ostnata kolena / ostnate bodice ostre ◊ bot. ostnati šaš rastlina s ščetinastimi listi in nagosto razvrščenimi klaski, Carex mucronata … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šilonós — a o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima šilast nos: šilonos starec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
