- cepetánje
- -a s (ȃ) glagolnik od cepetati: ritmično cepetanje plesalcev; otrokova jeza se kaže največkrat v cepetanju
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
cepèt — éta m (ȅ ẹ) cepetanje: rezget in cepet konj / zaslišali smo cepet ženskih čeveljčkov … Slovar slovenskega knjižnega jezika