- sežíganje
- -a [sǝž in sež] s (ȋ) glagolnik od sežigati: sežiganje dračja, trave; sežiganje pisem / sežiganje mrličev
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
avtodafé — ja m (ẹ̑) v času inkvizicije javno sežiganje krivovercev in krivoverskih knjig: trepetati pred avtodafejem; avtodafe na mestnem trgu; pren. knjiga je doživela avtodafe … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kremácija — e ž (á) knjiž. sežiganje (mrličev): udeležiti se kremacije … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pokopávanje — a s (ȃ) glagolnik od pokopavati: pokopavanje mrličev; pokopavanje in sežiganje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sežigálen — lna o [sǝž in sež] prid. (ȃ) nanašajoč se na sežiganje: sežigalna peč, priprava / sežigalni preizkus vlaken … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sežigalíšče — a [sǝž in sež] s (í) prostor za sežiganje: urediti sežigališče za smeti // knjiž. stavba, prostor, kjer se sežigajo mrliči; krematorij: pokopališče s sežigališčem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sežigálnica — e [sǝž in sež] ž (ȃ) stavba, prostor za sežiganje: sežigalnica za odpadna olja // knjiž. stavba, prostor, kjer se sežigajo mrliči; krematorij: postaviti sežigalnico … Slovar slovenskega knjižnega jezika