Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
radiácija — e ž (á) knjiž. sevanje: telo se z radiacijo ohlaja / sončna, toplotna radiacija / radiacija uničuje vse živo radioaktivno sevanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rádijski — a o prid. (ā) nanašajoč se na radio: a) radijska navigacija; radijsko usmerjanje izstrelka / razvoj radijske tehnike b) imeti radijsko zvezo z ladjo, letalom / motnje pri radijskem sprejemu / radijski aparat; radijski oddajnik, sprejemnik;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
seválen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na sevanje: sevalni vir / ugotavljati sevalno dozo; absorpcija sevalne energije / sevalni pas območje ob nebesnem telesu, iz katerega izhaja posebno elektromagnetno sevanje ♦ teh. sevalna električna peč; sevalno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svetlíkanje — a s (ȋ) glagolnik od svetlikati se: svetlikanje gnijočih rastlin in živali / svetlikanje ledenika v soncu / zlobno svetlikanje v očeh ♦ biol. živo svetlikanje sevanje za živali in rastline značilne svetlobe zaradi življenjskih pojavov v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bíoluminiscénca — tudi bíoluminescénca e ž (ȋ ẹ̑) biol. sevanje za živali in rastline značilne svetlobe zaradi življenjskih pojavov v organizmu, živo svetlikanje: največ bioluminiscence opazimo v morju pri ribah … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dozírati — am dov. in nedov. (ȋ) določiti, natančno odmeriti količino česa, navadno zdravila: dozirati zdravilo; kinin doziramo individualno / dozirati sevanje rentgenskih žarkov / dozirati živila z dozirnim strojem; pren. pravilno dozirati učno snov… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
eléktroluminiscénca — tudi eléktroluminescénca e ž (ẹ̑ ẹ̑) fiz. sevanje za snovi značilne svetlobe pod vplivom električnega toka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
emisíja — e ž (ȋ) 1. fin., navadno z rodilnikom dajanje, izročitev denarja, vrednostnih papirjev ali vrednotnic v obtok, v promet, izdaja: vlada je napovedala emisijo državnih obveznic; emisija bankovcev, denarja; emisija znamk // količina naenkrat… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fluorescénca — e ž (ẹ̑) fiz. sevanje za snovi značilne svetlobe zaradi zunanjih vplivov, dokler ti trajajo: vzbuditi fluorescenco … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fosforescénca — e ž (ẹ̑) fiz. sevanje za snovi značilne svetlobe zaradi zunanjih vplivov, ko ti prenehajo: povzročiti fosforescenco … Slovar slovenskega knjižnega jezika
