- šéststo
- štev. neskl., stil. šéststo šéststotih (ẹ̑) izraža število ali številko šeststo [600]: proslave se je udeležilo kakih šeststo preživelih borcev / njegov prvi avtomobil je bil fiat 600
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
šeststo — šȇststo br. (glavni) DEFINICIJA broj šest stotina koji se obilježava brojkom 600; (redni) šestoti = 600. ETIMOLOGIJA v. šest + v. sto … Hrvatski jezični portal
šesto — šȇsto br. DEFINICIJA v. šeststo ETIMOLOGIJA vidi šeststo … Hrvatski jezični portal
Serbo-Croatian language — Infobox Language name=Serbo Croatian nativename=Српскохрватски језик Srpskohrvatski jezik states=Bosnia and Herzegovina, Croatia, Serbia, Montenegro (under different names) region= Southeastern Europe or the Balkans speakers= approx. 21 million… … Wikipedia
Gramática del eslovaco — Véase también el artículo Idioma eslovaco Contenido 1 Introducción 2 Sustantivos Podstatné mená 2.1 Declinación de los sustantivos 2.1.1 Masculinos an … Wikipedia Español
Serbo-Croatian — srpskohrvatski, hrvatskosrpski српскохрватски, хрватскосрпски Spoken in … Wikipedia
becquerél — in bekerél a [bekerel] m (ẹ̑) fiz. enota za merjenje radioaktivnosti: kilogram hrane ne sme imeti več kot šeststo becquerelov (Bq) … Slovar slovenskega knjižnega jezika
besedílo — a s (í) 1. z določenimi besedami izražene misli: popravljati, spreminjati besedilo; sestaviti dokončno besedilo predloga; napačno razlagati zakonsko besedilo / vezno besedilo pri recitacijskem večeru // napisano delo: komentirati, študirati stara … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iztís — a m (ȋ) zastar. izvod: vsi iztisi so pošli / knjiga je izšla v šeststo iztisih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mléčnica — e ž (ẹ̄) 1. knjiž. mlekarica, molznica: posestvo redi šeststo mlečnic / krava je dobra mlečnica 2. nar. prostor za hlajenje in shranjevanje mleka: odnesti mleko v mlečnico 3. bot. lističasta goba z brezbarvnim ali obarvanim mlečkom, Lactarius:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zgradíti — ím dov., zgrádil (ȋ í) 1. narediti z (gradbenim) materialom, da kaj nastane: zgraditi cesto, most, predor, stopnišče; zgraditi iz lesa, opeke; hišo si je zgradil po svojem načrtu / mesto so zgradili na bregu reke; utrdbo so zgradili pred šeststo … Slovar slovenskega knjižnega jezika