- sestavljávec
- -vca [sǝs in ses] m (ȃ) kdor kaj sestavlja: sestavljavec avtomobilov / sestavljavec berila je upošteval tudi sodobne literarne tokove / upoštevati pripombe sestavljavcev učnega načrta
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
sestavljávec
Look at other dictionaries:
avtografírati — am nedov. in dov. (ȋ) tisk. svojeročno pisati tekst, navadno za razmnoževanje: stenografsko knjigo je avtografiral sestavljavec sam, natisnila pa tiskarna v Mariboru // razmnoževati tekst strojepisno, litografsko … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čítankar — ja m (ȋ) redko sestavljavec beril, čitank … Slovar slovenskega knjižnega jezika
elektrovézje — a s (ẹ̑) žarg., elektr. električno vezje: sestavljavec elektrovezij … Slovar slovenskega knjižnega jezika
koledárnik — a m (ȃ) ekspr. pisec, sestavljavec koledarja: razprava o slovenskih koledarjih in koledarnikih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
konstrúktor — ja m (ú) 1. kdor uresničuje svoje (izvirne) zamisli, zlasti na področju tehnike: konstruktor kmetijskih strojev / inženir konstruktor 2. redko sestavljavec, oblikovalec: konstruktor kolesa; pren., ekspr. je domiseln konstruktor novel … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krížankar — ja m (ȋ) redko sestavljavec ali reševalec križanke: on je vnet križankar / televizijski križankar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
leksikográf — a m (ȃ) 1. kdor se (poklicno) ukvarja z leksikografijo, slovarnik: slovenski leksikograf Cigale 2. sestavljavec leksikona … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prátikar — ja m (á) ekspr. pisec, sestavljavec pratike: slovenski pratikarji tistega časa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
problemíst — a m (ȋ) šah. sestavljavec problemov: srečanje problemistov / društvo šahovskih problemistov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sestavljáč — a [sǝs in ses] m (á) ekspr. sestavljavec: sestavljač avtomobila / sestavljač slovarja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
