- sestavítev
- -tve [sǝs in ses] ž (ȋ) glagolnik od sestaviti: sestavitev stroja / izhodišča za sestavitev plana / sestavitev nove vlade
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
sestavítev
Look at other dictionaries:
sintéza — e ž (ẹ̑) sestavitev, združitev bistvenega v novo celoto: postopek sinteze; analiza in sinteza / idejna, stilna sinteza / narediti sintezo // kar nastane s tako sestavitvijo, združitvijo: napisati, prebrati sintezo / ta umetni jezik je sinteza… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
