Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
šešljáti — ám [šǝš in šeš] nedov. (á ȃ) izgovarjati glasove č, ž, š namesto c, z, s: otrok šešlja; kadar je pijan, začne šešljati in jecljati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sesljánje — a [sǝs in ses] s (ȃ) glagolnik od sesljati: otrokovo sesljanje se je nekoliko popravilo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šušljáti — ám nedov. (á ȃ) 1. nav. 3. os., ekspr. skrivaj govoriti, pripovedovati, zlasti kaj neprijetnega: ljudje že nekaj šušljajo; šušljali so si, da je poneverjal; brezoseb. o njem se je marsikaj šušljalo // redko šepetati: šušljati komu na uho 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šušnjáti — ám nedov. (á ȃ) redko izgovarjati glasove č, ž, š namesto c, z, s; šešljati: otrok šušnja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zezljáti — ám [tudi zǝz] nedov. (á ȃ) redko nepravilno izgovarjati glasove c, z, s ali z njimi zamenjavati č, ž, š; sesljati: otrok zezlja zezljáje: zezljaje govoriti zezljajóč a e: zezljajoč fant … Slovar slovenskega knjižnega jezika
