- šepetálec
- -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) gled. kdor skrit pred občinstvom polglasno pripoveduje igralcu dele besedila: delovno mesto šepetalca
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
šepetálec
Look at other dictionaries:
prišepetoválec — lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor prišepetava: ni slišal prišepetovalca / prišepetovalec v gledališču šepetalec / kaznovati prišepetovalca … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razsvetljáč — a m (á) knjiž. kdor se (poklicno) ukvarja z osvetljevanjem; osvetljevalec: šepetalec in razsvetljač … Slovar slovenskega knjižnega jezika
suflêr — ja m (ȇ) gled. kdor skrit pred občinstvom polglasno pripoveduje igralcu dele besedila; šepetalec: razpis za delovno mesto suflerja ∙ ekspr. nehal je poslušati suflerje prišepetovalce, svetovalce … Slovar slovenskega knjižnega jezika
