- šépavec
- -vca m (ẹ́) kdor šepa: hoja šepavca
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
šépavec
Look at other dictionaries:
čótavec — vca m (ọ) nar. zahodno šepavec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šantáč — a m (á) slabš. šepavec: šantač je odšepal naprej … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šántavec — vca m (á) slabš. šepavec: šantavca ni marala za moža … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šépec — pca m (ẹ̑) redko šepavec: grbec in šepec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
