- semeníščnik
- -a m (ȋ) slušatelj bogoslovja, ki stanuje v semenišču: mladi semeniščniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
lemenátar — ja m (ȃ) pog. bogoslovec, semeniščnik: skupina lemenatarjev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
semeníščan — a m (ȋ) redko semeniščnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
seminaríst — a m (ȋ) 1. udeleženec seminarja: predavanje za seminariste 2. knjiž. bogoslovec, semeniščnik: bivši seminarist … Slovar slovenskega knjižnega jezika