- cenítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od céniti: po predhodnih cenitvah je škoda velika; sodna cenitev; cenitev na oko / cenitev literarnega dela
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
cenítev
Look at other dictionaries:
cenílec — lca [u̯c] m (ȋ) kdor opravlja cenitev: poklicni cenilec; sodni cenilec / cenilec lesa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cenílen — lna o prid. (ȋ) nanašajoč se na cenitev: cenilni zapisnik / cenilna vrednost; plačati cenilno vsoto / cenilna komisija; cenilna pristojbina … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cenítven — a o (ȋ) pridevnik od cenitev: cenitveni postopek, zapisnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ponóven — vna o prid. (ọ̄) ki nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste: bolezen so odkrili ob ponovnem pregledu; ponovna cenitev; razpisati ponovne volitve; ponovno zaslišanje prič ponóvno prisl.: tovarna ponovno obratuje; ponovno poudariti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
