- séčnica
- 1 -e ž (ẹ̑) geom. premica, ki seka krivuljo ali ploskev v dveh točkah: sečnica in dotikalnica ------ 2 -e ž (ẹ̑) anat. cevasti del sečil za izločanje seča iz sečnega mehurja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
séčnica
Look at other dictionaries:
mjȅsečnica — mjȅsečnica1 ž bot. biljka (Lunaria rediviva) iz porodice krstašica (Cruciferae); srebrenka mjȅsečnica2 ž 1. {{001f}}fiziol., {{c=1}}v. {{ref}}menstruacija{{/ref}} 2. {{001f}}stalna, sigurna mjesečna plaća … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
preséčnica — e ž (ẹ̑) geom. premica, ki seka krivuljo ali ploskev v dveh točkah; sečnica: presečnica in dotikalnica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
séčen — 1 čna o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na seč, tekočino: sečne snovi / sečni mehur; sečni organi organi, ki izločajo in odvajajo seč ♦ anat. sečna cev sečnica; sečno izvodilo; kem. sečna kislina organska kislina, ki se izloča iz organizma s sečem 2 čna … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sekánta — e ž (ȃ) geom. premica, ki seka krivuljo ali ploskev v dveh točkah; sečnica: sekanta elipse, parabole; smer sekante … Slovar slovenskega knjižnega jezika
urétra — e ž (ẹ̑) anat. cevasti del sečil za izločanje seča iz sečnega mehurja; sečnica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
