- sčivkati
- gl. izčivkati
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izčívkati — am tudi sčívkati am dov. (ȋ) ekspr. nepremišljeno reči, povedati: izčivkal je, kar je slišal izčívkati se tudi sčívkati se reči, povedati vse, do konca: ali si se že izčivkal … Slovar slovenskega knjižnega jezika