- sčenčati
- gl. izčenčati
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izčenčáti — ám in sčenčáti ám dov. (á ȃ) ekspr. nepremišljeno reči, povedati: nikoli ne veš, kdo lahko kaj izčenča; gotovo si mu ti izčenčal, kje smo bili … Slovar slovenskega knjižnega jezika
očenčáti — ám dov. (á ȃ) redko počenčati, sčenčati: ti boš gotovo vse očenčal … Slovar slovenskega knjižnega jezika