samovšéčnost

samovšéčnost: -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost samovšečnega človeka: s kritiko je omajal njegovo samovšečnost; dekliška samovšečnost; samovšečnost filozofov / govoril je brez samovšečnosti; s samovšečnostjo se je pogledala v ogledalu samovšečno / v pesmih je nekaj samovšečnosti in ponosa

Игры ⚽ Нужен реферат?

sámodopadênje — a s (ȃ é) star. samozadovoljstvo, samovšečnost: v njenem glasu se je čutilo samodopadenje; obšlo ga je samodopadenje; to je rekel s prizvokom samodopadenja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sámodopadljívost — i ž (ȃ í) star. samozadovoljnost, samovšečnost: s svojo samodopadljivostjo je odbijal druge … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sámougódje — a s (ȃ ọ̑) zastar. samozadovoljnost, samovšečnost: samougodje zaradi uspehov … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Academic Dictionaries and Encyclopedias