- célost
- -i ž (ẹ́) knjiž. lastnost celega: celost čolna / neodvisnost, celost in svoboda domovine
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
célosten — tna o prid. (ẹ) nanašajoč se na celost: ustvarjanje je celostna dejavnost / uresničiti ideal celostne umetnine; človek kot celostna osebnost celovita ♦ šol. celostni pouk pouk, ki ni razdeljen po predmetih; celostna metoda metoda pri pouku… … Slovar slovenskega knjižnega jezika